1. Kaj moramo vedeti o Rečiški krožni poti, ki je postala naj planinska poti 2019?

Obhodnica se nahaja v osrčju Posavskega hribovja, na severnem delu pa poteka na meji s Savinjsko regijo. Rečiška krožna pot, ki se prične in zaključi v laškem, obhodi t. i. Rečiško dolino, ki nosi ime po potoku Rečica, in je bila vse od 19. stoletja znana po rudarstvu. Pot obhodi deset vrhov: Govško Brdo, Zavrate, Babo, Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmohor, Tolsto in Malič. Celotno traso v dolžini 35 km, ki je iz leta v leto bolj priljubljena, lahko prehodimo v enem dnevu in je odličen izziv za našo fizično in psihično pripravljenost.

2. Kako si lahko planinci načrtujejo pohod, da jo obhodijo, in katera je najbolj priljubljena točka poti?

Izhodišče je železniška postaja v Laškem. Nadaljujemo skozi vasi Šmihel, Kuretno s cerkvico sv. Katarine, Bukovca, kjer se mimo lovske koče povzpnemo na Govško brdo (811 m), prvega izmed desetih vrhov obhodnice. Strmo sestopimo do sedla Zavrate (552 m) kjer je Brunarica pri Knapu, hkrati pa tudi druga kontrolna točka naše poti. S sedla Zavrate se strmo začnemo vzpenjati do tretje kontrolne točke, Baba (789 m). 

Steza nas najprej pelje proti vzhodu, nato pa zavije levo in se povzpne na greben, ki je deloma zavarovan z jeklenico in izpostavljen. Z Babe malce sestopimo, nato pa se držimo grebena do vrha Ostrega vrha, 855 m. Z Ostrega vrha sledi strm sestop, mimo kmetije Naraks do Spodnjega Kala. Od tu naprej nas pod vodi pod smučiščem Pleša do planinskega doma na Kalu (985 m), kjer bomo dobili peti kontrolni žig.

Levo od Doma nadaljujemo proti vrhu Kala, od koder lepo po slemenu nadaljujemo proti Mrzlici, ki s svojimi 1122 metri predstavlja najvišjo točko obhodnice. Z vrha Mrzlice strmo sestopimo do planinskega doma, kjer dobimo tudi šesti kontrolni žig. Sledi spust in strmejši vzpon na Gozdnik (1090 m), kjer se v bivaku nahaja sedmi žig. Z Gozdnika se spuščamo proti Domu na Šmohorju (781 m), mimo Tolstega (780 m) na Malič (936 m) z zadnjim desetim žigom, od koder sledi spust v Laško (223 m).

Pohodniki si lahko obhodnico razdelijo na več etap in je ni nujno prehoditi v enem kosu. V lepem vremenu so vse postojanke obhodnice izjemno priljubljene. Za obiskovalce iz Laškega in Savinjskega konca je najbolj priljubljen Planinski dom na Šmohroju. Za pohodnike iz Trboveljske smeri Mrzlica in Kal. Za prebivalce Rečiške doline pa je priljubljeno izhodišče Brunarica pri Knapu, od koder se povzpnejo še na govško Brdo ali Babe.

3. Kaj je bilo najtežje pri obnovi?

Takoj po prejeti informaciji, da je Rečiška krožna pot postala naj planinska pot v letu 2019, je stekla akcija za nabavo macesnovega lesa ustreznih dimenzij in kvalitete. Za vgradnjo in dolgotrajno obstojnost poti namreč ni ustrezen kar vsak les. Les smo iz Logarske doline pripeljali pod pobočje Govškega Brda, nato pa se je že začel najtežji del tj. transport materiala na traso poti, kjer je bilo potrebno do vrha premagati kar 260 višinskih metrov v dolžini več kot 1,3 km. Les smo zaradi službenih obveznosti markacistov ter seveda velikih naporov transportirali v popoldanskem času in sicer v povprečju 5 ur dnevno. Za obnovo poti je bilo porabljenih 25 dni. Od tega je bilo kar 20 dni potrebnih za transport materiala na pot. Sama nadelava in obnova poti pa je potekala "samo" 5 delovnih dni.

Odseku poti, na katerem je bilo pred tem vgrajeno veliko stopnic in je že bil dodobra načet z erozijo, smo znižali naklon in dodali precej ključev, tako da bo sedaj pot tudi malce bolj prijaznejša in varnejša za vse uporabnike ter hkrati obstojnejša v smislu erozije.

4. Koliko markacistov je sodelovalo iz PD Laško in ali so prišli pomagat tudi od drugod?

Povprečno nas je bilo pri transportu lesa aktivnih 7 markacistov dnevno. Pri obnovi, ki je potekala ob vikendih, pa je sodelovalo povprečno 10 markacistov, ter še nekaj ostalih prostovoljcev, ki so bili res neutrudljivi in se jim ob tej priložnosti še enkrat iskreno zahvaljujem.

5. Zakaj je bila prenova tako obsežna?

Odseku poti, na katerem je bilo pred tem vgrajeno veliko stopnic in je že bil dodobra načet z erozijo, smo znižali naklon in dodali precej ključev, tako da bo sedaj pot z dosti manj stopnicami tudi bolj prijaznejša in varnejša za vse uporabnike ter hkrati obstojnejša v smislu erozije.

Skupaj je bilo realiziranih več kot 1000 ur prostovoljnega dela. Porabili smo 12 kubičnih metrov lesa (kar je za lažjo predstavo več kot 200 macesnovih debel v dolžini 4 m) in na trasi vgradili 712 metrov erozijskih zaščit ter 80 stopnic. Skupaj je torej naneslo kar 808 tekočih metrov vgrajenega lesa. Zabili smo 450 kostanjevih količkov in 120 tesarskih spon ter zavrtali 70 lesno varovalnih klinov.