Kakšne morajo biti dereze za v gore?

Za v gore uporabljamo klasične 10- ali 12-zobe dereze. Za čevlje z robom na peti planincem svetujemo polavtomatske dereze, ki imajo spredaj t. i. košarico, ki se povezne čez sprednji del čevljev, zadaj pa je patent, ki ga pripnemo na rob čevljev. Patent se s trakom obvezno poveže s sprednjim delom, ki je pri večini derez iz kakovostne plastike. Prva dva zoba na derezah naj bosta postavljena horizontalno, sedmi in osmi zob (pri 12-zobih derezah) pa naj bosta obrnjena tako, da je celotna ploskev obrnjena v smeri naprej in s tem ne reže snežne podlage (glej fotografijo). K derezam obvezno sodijo tudi gume, ki preprečujejo nabiranje snega pod čevlji. Dereze naj imajo tudi možnost enostavnega nastavljanja dolžine glede na velikost čevlja.

Dereze vedno kupujemo glede na vrsto planinskega čevlja, saj ni nujno, da vsak tip derez ustreza geometriji čevlja. Nasvet velja za klasične dereze, ki naj bi jih v večini uporabljali planinci za klasične zimske pohode in ture na vrhove, kot so Triglav, Viševnik, Grintovec, Peca, Savinjsko sedlo …

Kdaj jih moramo vzeti s sabo? Ali res samo pozimi?

Dereze sodijo v nahrbtnik vsakič, ko se pozimi odpravljamo v gore. Lahko se zgodi, da jih ne bomo uporabili. Uporaba derez je nujna na poledeneli podlagi, ledu ter različni kakovosti in vrsti snega; različnih naklonin in višinskih pasov in ni vezana samo na zimski čas. Kadar imamo na nogah dereze, v roke vedno sodi cepin. Kombinacija derez in pohodnih palic je smrtno nevarna.

Kaj so to derezice in za kakšen teren ali vreme so primerne?

Derezice so odličen pripomoček za varnejši korak in jih uporabljamo tudi gorski reševalci pri svojem delu. Vendar kot vse, imajo tudi derezice omejitve, do kod je njihova raba še varna. Derezice se namreč lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer konfiguracija terena ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi.

Kaj se zgodi oziroma kakšna je nevarnost, če gremo s takimi derezicami na strmejše pobočje?

Takoj, ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, poleg tega pa nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe in/ali celo smrti. Večina uporabnikov derezic za hojo uporablja pohodne palice, s pomočjo katerih se v primeru zdrsa ni mogoče ustaviti. Zdrs na zmrznjeni podlagi je lahko usoden že, če je dolg nekaj metrov, saj je povezan z veliko hitrostjo in če pri tem udarimo z glavo v balvan, trdo podlago, so posledice znane.

Kakšne so napake pri uporabi klasičnih derez (prepozno si jih natikamo, preširoke hlače, jermeni)?

Vse napake so posledica neizkušenosti in neznanja ravnanja z derezami in cepinom. Tukaj posebej poudarjamo, da zima zahteva izkušenega planinca, ki zna odlično uporabljati opremo in ima znanje iz poznavanja vseh pasti zimskega planinstva. Najpogostejše napake pri uporabi derez in cepina so, da se planinec zapne ob preširoke hlače ali stopi v opremo, ki mu s plezalnega pasu sega nižje od kolen, pri tem izgubi ravnotežje in pade, in ker ni vešč zaustavljanja s cepinom, izgubi najpomembnejše prve sekunde in se ne ustavi. Velikokrat se pod derezo nabira sneg (t. i. cokle), ki na neki točki ne omogoča več stika dereze s podlago, in znova pride do zdrsa. 

Pravilna hoja z derezami je nekoliko širša od običajne - račja hoja, kjer so stopala obrnjena rahlo navzven. Pri nepravilni hoji pa si lahko sprednje zobe zapičimo v meča in se poškodujemo. Vse pogosteje si planinci prepozno nadenejo dereze ali pa imajo s sabo dereze, ki ne ustrezajo njihovim čevljem.

Kakšna je razlika med (pol)avtomatskimi derezami in derezami na paščke?

Razlika med (pol)avtomatskimi derezami in derezami na paščke je v načinu pripenjanja na čevlje in tudi pri uporabi. Dereze na paščke se večinoma, čeprav zmeraj manj, uporabljajo pri klasičnih planinskih turah, ko planinec nima čevljev, ki omogočajo pripenjanje polavtomatskih in avtomatskih derez. Takšni čevlji imajo spredaj in zadaj zarezo, kamor lahko pripnemo patent.

Slabost derez na paščke je v tem, da se zelo rade snamejo, zaradi vezave pa pogosto prihaja do zmanjšane prekrvavitve v stopalih in s tem tveganja ozeblin. Razlika je tudi v številu zob, postavitvi zob in tipu zob, ki služijo svojemu namenu in karakteristiki ture (plezalni vzponi, planinske ture, brezpotja, ledeniki …). Zato svetujemo, da dereze kupujemo skupaj s čevlji, pri tem pa moramo vedeti, za kaj jih bomo uporabljali. Pred nakupom derez se je dobro o tem pozanimati pri izkušenih planincih, kot so gorski vodniki, vodniki PZS, alpinistični inštruktorji. Vse pogosteje pa dobite nasvet tudi pri prodajalcih v specializiranih trgovinah, vendar se predhodno pozanimajte o strokovni usposobljenosti prodajalca.

Samo dereze na terenu z naklonom niso dovolj. Kaj se lahko zgodi, če planinec z derezami uporablja pohodne palice?
Velika napaka, ki jo pogosto vidimo na družbenih omrežjih in pri neizkušenih planincih, ki svoje znanje prodajajo kot izkušeni, je, da pri uporabi derez uporabljajo pohodne palice. Kombinacija je smrtno nevarna, saj se s palicami v primeru zdrsa ne bomo ustavili. Pojasnjevanje, da se bomo ustavili v rušju ali drevju, je neodgovorno, saj že pri nekaj metrih zdrsa dosežemo veliko hitrost. Gorski reševalci smo se že srečali s primeri, ko je planinec zdrsnil dva metra, mišično tkivo okrog gležnja pa mu je zaradi udarca potisnilo skozi pore nogavic. Poškodbe so bile trajne. Zavedati se je treba, da je vsako deblo ali veja rušja trša in bolj prožna od človeške glave ali uda.

Kakšna je pravilna uporaba cepina? Je uporaba cepina v kombinaciji z derezami nujna?

Pravilne rabe cepina se lahko planinci naučijo na tečajih varnejše hoje v gore, planinskih in alpinističnih šolah, planinskih društvih in gorniških šolah, ki jih organizirajo gorski vodniki. Uporaba cepina je pogojena z rabo derez – ko na čevlje namestimo dereze, v roko vzamemo cepin. Za klasične ture moramo v prvi vrsti izbrati primeren cepin, ki je raven in prave dolžine. Eden od načinov določanja dolžine je, da cepin primemo za glavo, ratišče pa nam sega do pod pazduhe. Drugi način pa je, da stojimo, cepin držimo za glavo, ratišče pa sega do gležnja). Kadar v roke vzamemo cepin, moramo obvezno uporabljati rokavice. Rabe cepina in derez se ne moremo učiti iz učbenikov in youtuba!

Kdaj oziroma zakaj je pozimi nujno uporabljati čelado?

Čelada zaščiti glavo in nas obvaruje pred poškodbami. Ne bo nas zaščitila v primeru, da nam na glavo pade večja skala, saj bo v tem primeru prišlo do poškodbe vratne hrbtenice. Obvarovala pa nas bo v primeru zdrsa na pomrznjeni podlagi oziroma vsakič, ko bomo izgubili ravnotežje in padli; tudi na lahki planinski poti. Vsekakor jo svetujemo pozimi, ko je tveganje za padec večje, drugače pa povsod tam, kjer planinske poti potekajo pod stenami in je povečana možnost padajočega kamenja, ali pa kjer je na turi večje število planincev in s tem več možnosti za proženje kamnov. Če sestopamo po melišču, po gozdni poti, kjer je veliko korenin …

Fotografije: Manca Ogrin/PZS.