Zanimivosti in zgodovina

Gora ima nenavadno ime, ki izvira iz predkrščanske dobe. Naši predniki so s svojim verovanjem znali povezati svoj notranji svet z zunanjim svetom in njegovimi vplivi, ki se odražajo skozi kroženje nebesnih teles in ritmično izmenjavo dneva in noči ter letnih časov. Verjeli so, da je ves obstoj povezana celota in da tako, kot se vplivi neba odražajo v njihovem duševnem življenju, se hkrati odražajo tudi v pokrajini in naravi. Posledica tega verovanja je bil nastanek tako imenovane mistične pokrajine in panteona bajeslovnih bitij, ki v tej pokrajini prebivajo in krojijo njeno usodo in usodo njenih prebivalcev. Zgodbe in bajke o velikanih, devah, babah, škratih in vilah, ki vedrijo in oblačijo nad svetom, je jezik privzet iz sveta sanj, kjer ta bitja bivajo v nas.

 
Za mitski lik Babe je značilna dvojna narava, ki se kaže skozi rodovitnost in smrt. Verjetno ni naključje, da ima Velika Baba dvojni vrh. Baba je sicer ne samo v slovenskem prostoru za gore precej pogosto uporabljeno ime. Ena bolj znanih Bab pri nas je karavanška Dovška Baba, manj znana je Lučka Baba na grebenu med Planjavo in Ojstrico. Njej sosednja gora na drugi strani Korošice je brezpotni Lučki Dedec.

Zahtevnost in oprema

Lahka označena pot, vršni del poti lahko brezpotje. Potrebujete običajno pohodniško opremo, pozimi cepin in dereze. Izlet je primeren za vse letne čase.

Višina in čas

Izhodišče: 653 m
Višina izleta: 2016 m
Višinska razlika: 1363 m

Časi: Dom pri Savici - Bogatinsko sedlo: 4 ure, Bogatinsko sedlo - Velika Baba: 1 ura 30 minut, skupaj: 5 ur 30 minut.

Izhodišče

Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljemo do Ribčevega Laza. Tu zavijemo levo proti Ukancu. V Ukancu se držimo naravnost za slap Savico. Zapeljemo se do konca naše ceste. Parkiramo na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je v času glavne turistične sezone plačljivo.

Vzpon 

Mimo planinskega doma Savica stopimo na pešpot, ki nas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridemo do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držimo levo in sledimo planinskemu smerokazu za Dom na Komni. Hodimo po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih. Višje gremo mimo manjšega spodmola z jamo. Še naprej se držimo naše poti.

Nekaj minut hoje pod Domom na Komni gremo mimo razcepa za Črno jezero. Po nadaljni dobri minuti hoje pridemo do naslednjega razpotja, kjer je levo Dom na Komni, gremo pa desno proti Koči pod Bogatinom. Sledita dve med sabo le nekaj minut oddaljeni razpotji, kjer se držimo desno. Naša pot se za drugim razpotjem položi in kmalu, po nekaj minutah hoje, pod sabo v prostrani kotlini planine Na Kraju zagledamo Kočo pod Bogatinom.

Še naprej se držimo naše poti, ki nas v zmernem vzponu vodi proti Bogatinskemu sedlu. Višje, že precej pod vrhom pridemo do razpotja, kjer gre desno bližnjica in bolj strma pot za sedlo. Glede na razpoložljiv čas in moč se odločimo za smer poti, ki nas končno pripelje na Bogatinsko sedlo. Na njem se nahaja razpotje, kjer gre levo pot na Bogatin in Mahavšček, desno pa proti Lanževici. Mi se držimo poti naravnost v smeri za Krn in Kočo pri Krnskem jezeru.

Pot, oziroma mulatjera nas vodi mimo že močno razvaljene karavle vrh Bogatinskega sedla, kjer se obrne navzdol. Sprva se spušča zmerno, nato pa spust še enkoliko popusti in pot, ki nas vodi skozi dolino proti Veliki Monturi postane zložna. Med hojo smo pozorni na stezico, ki se prečno vzpenja preko vzhodnega travnatega pobočja Velike Monture. Ko pridemo do dna doline, smo pozorni na napis Krn desnno na skali manjšega kuclja. Ko je le-ta za nami, se desno odcepi pot za kaverno pot vrhom kuclja. Tu gremo še dobrih deset korakov naprej, kjer bomo pri markaciji  zavili desno.

Sledimo morebitnim manjšim možicem, oziroma valovitemu travnatemu terenu. Po približno 50 do 100 metrih hoje zavijemo levo in se povzpnemo do slabo vidne nemarkirane stezice na vzhodnem pobočju Velike Monture, ki smo jo opazili med spustom z Bogatinskega sedla. Vzpenjanje po stezici, ki postaja vedno bolj razgledna zlasti proti zahodni steni Bogatina in Mahavščka je sprva zmerno, višje pa vzpon postane strm. Občasno je zlasti na travnatih predelih pobočja stezica slabše vidna, a je orientacija lahka. Stezice se držimo vse do travnatega sedelca med nizkim z ruševjem poraščenim vrhom desno in vršnim pobočjem Velike Monture levo.

Na sedlu zavijemo desno in že po nekaj korakih levo. Iščemo ozek prehod v ruševju, za katerim gremo naprej prečno na pobočje do pasu ruševja. Le-tega obhodimo navzgor. Tu že vidimo vijugasto markirano pešpot, ki vodi na Veliko Babo iz Lepene in po kateri bomo opravili zadnji vršni vzpon na goro. Spustimo se po pobočju navzdol in ko se spuščamo v dolino, nam je za orientacijo velika gladka skalnata plošča z globokimi špranjami. Povzpnemo se nad njo in se držimo pobočja grebena ob Veliki Babi. Prečimo ga proti že omenjeni markirani pešpoti, ki se dviga iz Lepene. Pazimo, da ne izgubljamo višine - vodoravno prečimo pretežno travnato pobočje, posuto s skalnatimi predeli.

Če smo se držali višine, pridemo do ruševja in prehoda skozenj - tu bomo opazili slabše nadelano stezico. Ta pas ruševja je kratek, takoj za njim pa se že nahajamo na markirani pešpoti, ki vodi iz Lepene. Pot je sedaj dobro označena in nadelana, vzpon pa zelo strm. Hitro pridemo na stranski greben pod vršnim pobočjem Velike Babe. Tu pot zavije levo in se prične vzpenjati proti ruševju. Strma pot je višje vsekana v ruševje, ki pa se pod vrhom umakne. Še vedno strma, a vedno bolj razglena pešpot nas v nekaj minutah pripelje na vrh Velike Babe.

Sestop

Do stranskega grebena, kjer smo med vzponom zavili levo na vršno pobočje Velike Babe, se vrnemo po isti poti. Na grebenu se sprva držimo pešpoti, ki zavije desno, a že po morda 5 metrih hoje stopimo levo na slabo vidno stezico, ki nas vodi proti ruševju. Gremo skozi zaraščen pas ruševja in ko se po nekaj metirh odpre, po 4 metrih zavijemo desno navzdol ponovno v ruševje. Že po nekaj korakih se ruševje umakne, hodimo pa po dobro vidni neoznačeni stezici, ki se počasi spušča po razglednem travnatem z zaplatami ruševja poraščenem pobočju.

Zložna pot nas pripelje do naslednje zaplate ruševja. Gremo skozi njo, nato pa se pot, ki je sedaj slabše vidna nekoliko povzpne. Kmalu se položi in nas vodi nekaj metrov pod ruševjem. Hodimo visoko nad dolino med Veliko Monturo in Veliko Babo. Ko se obrne desno proti prostranemu sedlo se levo odcepi neoznačena stezica za Lanževico. Po nekaj metrih hoje se držimo nekoliko bolj levo. Če se držimo desno nas stezica pripelje do prvotnega sedla pod Veliko Monturo. Na tem predelu poiščemo najnižjo točko sedla in se pričnemo spuščati prečno levo mimo ruševja.

Teren je lahek in povesem nezahteven. Po nekaj minutah spusta bomo desno opazili plitvo dolino, ki se konča v globeli med Bogatinskim sedlom in pobočji Velike Monture. V tej dolini bomo opazili stezico. Gremo proti tej dolini in stezici. Ko smo na stezici se držimo desnega pobočja doline, saj je na travnatih predelih slabo vidna ali celo izgine. Nižje nas stezica pripelje do široke, opuščene mulatjere. Tu zavijemo levo nanjo. Njena trasa je travnata in sem pa tja prekrita z ruševjem, a mulatjeri zlahka sledimo. V nadaljevanju zavije desno proti markirani poti, ki vodi na Bogatinsko sedlo.

Mulatjera postaja vedno slabše vidna, a nas lahek in pregleden teren vodi naprej. Kmalu zavije ostro desno in izgine. Tu se povzpnemo v pobočje pred nami in že po nekaj metrih pridemo na široko in markirano pešpot, ki vodi na Bogatinsko sedlo. Od tu se na izhodišče vrnemo po isti poti.

Povezava do GPS sledi:  GPS sled

Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.