Špik
Gorska lepotica zbudi radovednost pri vsakem.
Ko se peljemo skozi Martuljek, se cesta ravno pri prečkanju Save Dolinke obrne proti Špiku. V nizu gorskih vrhov, ki se dvigajo visoko nad, nami tako ne moremo spregledali navpične stene, ki se proti vrhu zašili v skoraj pravilno izklesano piramido. Prizor, ki bo tudi pri tistih, ki so jim gore, tuje zbudil radovednost ali morda celo željo po razgledih, ki jih obeta nedostopna gorska lepotica.
Zanimivosti
Severna stena je s svojim navpičjem namenjena le izurjenim alpinistom. Običajni planinci gremo na goro naokoli, po njeni južni strani. Tu na Špik vodita dve markirani poti. Lepša, ki mimo Koče v Krnici vodi preko razgledne Lipnice, in strma, skoraj direktna, po Kačjem grabnu. Poti se združita ob vznožju vršne stene in sta idealni za krožno turo. Za spust po Kačjem grabnu si moramo prihraniti nekaj moči. Pot je strma in ne popušča vse do struge Velike Pišnice, ko se končno položi. Nekateri pravijo, da tu mimo "kač" z gore kar padeš. Kot kamen. In potem moramo dati nogam svoj čas, da se navadijo nazaj na ravno podlago, tako kot se mora glava na vrhu gore navaditi na višino in lepoto povsod naokoli.
Zahtevnost in oprema
Zahtevnost: Zelo zahtevna označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška oprema, čelada. Pozimi je obvezna uporaba čelade, derez in cepina.
Višina, izhodišče in čas
Višina: 2472 m
Najnižji del poti: 1004 m
Višinska razlika: 1468 m
Izhodišče: Zapeljemo se do Kranjske Gore, kjer z vožnjo nadaljujemo proti prelazu Vršič. Pred tretjo serpentino smo pozorni na velik Ruski križ na škarpi desno nad cesto. Parkiramo ob levi strani ceste na manjšem parkirišču. Če je parkirišče zasedeno, se lahko zapeljemo naprej ali nazaj in parkiramo na ustreznem mestu ob cesti.
Časi: Skupaj: 4 ure 45 minut. Ruski križ - Koča v Krnici: 45 minut, Koča v Krnici – Špik: 4 ure.
Sezona: V suhem vsi letni časi. V snežnih razmerah samo ustrezno izurjeni planinci.
Vzpon
Pri križu, kjer smo parkirali, gremo levo navzdol po makadamski cesti. Prečkamo most in nadaljujemo naravnost do križišča gozdnih cest, kjer se nahaja z leseno streho pokrita pipa z vodo. Tu gremo desno. Preden nas pot pripelje do potoka na zadnjem desnem ovinku, zavijemo levo na pešpot, ki nas pripelje do brvi, kjer prečkamo potok. Nato gremo preko pašnika z leseno kočo in naprej po makadamski cesti.
Vodi nas mimo pastirske koče in spominskega parka, posvečenega ponesrečenim planincem. Zatem se pot obrne desno in nas kratko vodi ob hudourniški strugi, a že po nekaj 10 metrih hoje nas markacije usmerijo v gozd na široko in dobro nadelano pešpot. Višje gremo ob hudourniški strugi, nato pa naprej v gozd. Pot se prične nekoliko hitreje vzpenjati, a je hoja še vedno udobna. Držimo se je vse do Koče v Krnici.
Pri koči gremo mimo vodovodne pipe in table, kjer piše Pot na Špik. Pešpot nas vodi v gozd, kjer v nadaljevanju prečkamo več hudourniških strug. Hodimo deloma skozi ruševje in gosto podrastje. Ko je zadnje prečenje hudourniške struge za nami, se levo povzpnemo v strmo pobočje nad strugo, kjer ponovno nadaljujemo s hojo skozi ruševje. Višje prečimo široko melišče. V nadaljevanju se pot vzpenja dokaj strmo, se začasno položi in zopet strmo vzpenja.
V tem predelu hodimo pod visoko steno Gamsove špice in gremo mimo zgornjega predela Tarmanove žlefe, ki se strmo spušča proti Krnici. Višje gremo v desnem ovinku preko razglednega pomola, za katerim se teren, sedaj na severni strani Gamsove špice, kmalu odpre. Vzpenjamo se po široki grapi, deloma posuti z meliščem. Pot se hitro obrne desno in nas vodi po robu nad grapo. Vzpon, ki je ves čas precej strm nas kmalu pripelje nad grapo na golo pobočje pod Lipnico. Višje pridemo na neizrazito sedelce, kjer nadaljujemo levo. Strm in gruščnat teren nas kmalu pripelje do zelo zahtevnega predela, varovanega z jeklenicami. Sledi kratek, navpičen vzpon ter nato nekaj korakov po ozkem in izpostavljenem grebenu. Za njim se po nezahtevnem terenu hitro vzpnemo na Lipnico.
Pot na Špik nas preko Lipnice vodi le nekaj metrov stran od njenega vrha. Sledi kratek spust proti grebenu med Lipnico in vršnimi pobočji Špika in njegovo prečenje. Pot je deloma varovana z jeklenicami, ves čas pa si moramo pomagati z rokami - plezati. Na koncu grebena pod vršno steno Špika je razpotje, kjer se nam z leve priključi pot, ki vodi po Kačjem grabnu. Tu se bomo krožno vrnili na izhodišče. Od razpotja naprej se vzpenjamo po zelo strmem vršnem predelu Špika. Velik del poti je gruščnati, zato se moramo paziti proženja kamenja in morebitnega zdrsa. Ta predel poti nam bo vzel približno 20 minut plezanja po razčlenjenem skalovju.
Sestop
Do razpotja, kjer se nam je pod vršno strmimo Špika priključila pot iz Kačjega grabna, se vrnemo po isti poti. Tu zavijemo desno proti Kačjemu grabnu. Spuščamo se preko obsežnega melišča pomešanega s skalami, zato se moramo paziti zdrsa. Spustimo se v grapo, kjer je nanos grušča na melišču debelejši, zato je korak hitrejši in bolj varen. Nižje, v spodnjem predelu melišča moramo biti ponovno bolj pozorni na korak. Ko je melišče za nami se še vedno dokaj strmo spuščamo skozi macesnov gozd. Strmina skoraj povsem do dna doline ne popušča, v mokrem in vlažnem pa se moramo paziti zdrsa. Nekaj bolj strmih in skalnatih predelov je varovanih, kar nam nekoliko olajša spust.
GPS sled
Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.