Vrtača z Ljubelja

Vrtača v Karavankah je manj slavna sestra Stola in Begunjščice.

Vrtača je 2181 metrov visoka gora in neposredna soseda Stola in Begunjščice. Z nje se odpre razgled proti grebenu Zahodnih Karavank vse do Kepe. Lepo se vidi tudi greben Košute ter gore in hribi južno od nje. Razgled se odpre tudi na del Savske ravni, Kamniško-Savinjske Alpe, na avstrijsko Koroško in Visoke ter Nizke Ture. Za planinski izlet predlagamo pot na Vrtačo z Ljubelja.

Zahtevnost in oprema

Na Vrtačo z Ljubelja vodi zahtevna označena pot. Potrebujemo običajno pohodniško opremo in čelado. Pozimi obvezno tudi cepin in dereze. Za vzpon so primerni vsi letni časi, vendar je pozimi v snegu tura primerna zgolj za zelo izkušene gornike.

Višina in čas

Višina: 2181 m

Višina izhodišča: 1055 m

Višinska razlika: 1126 m

Časi: Izhodišče – Vrtača: 3 ure 30 minut.

Kako do izhodišča

Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Tržič in nadaljujemo proti Ljubelju. Vozimo se vse do istoimenskega mejnega prehoda z Avstrijo, kjer tik pred prehodom zavijemo levo na veliko parkirišče, kjer parkiramo.

Vzpon:

Na parkirišču poiščemo pohodniške table, ki nas usmerjajo na gozdno cesto proti Vrtači, Stolu in Domu na Zelenici. Sledimo markacijam, ki nas deloma po makadamski cesti, deloma po pešpoti pripeljejo skozi gozd do roba smučišča. Od tu nadaljujemo po smučišču navzgor mimo koče Vrtača, ki se nahaja na višini 1288 metrov.

❮

❯

Za kočo nadaljujemo proti ruševju, kjer nas pot v ovinkih pripelje do Doma na Zelenici. Dom obhodimo desno in nadaljujemo po smučišču navzgor, vendar že po slabih 100 metrih zavijemo desno čez progo v gozd. Kmalu ponovno prečkamo smučarsko progo. Pot nas vodi preko gozdnih jas smrekovega gozda in skozi ruševje na južnih pobočij grebena Vrtače.

Pešpot sledi terenu in se občasno kratko spusti ali bolj strmo vzpne. Po približno 30 minutah hoje prečkamo melišče, kjer pobočje postaja vedno bolj razgledno. V nadaljevanju pridemo do razpotja, kjer je levo smer za Stol, zavijemo pa desno proti Vrtači. Te poti se sedaj držimo vse do vrha gore.

Višje prečkamo travnata pobočja, ki z našim vzponom postajajo vedno bolj skalnata in občasno tudi krušljiva. Ko pridemo do krajšega ozkega pomola, pot zavije desno nazaj in se prične strmo vzpenjati. Na posameznih mestih si po potrebi pomagamo z rokami in se varujemo zdrsa. Ko pridemo na greben gore, se teren položi. Razgled, ki je med vzponom po južnih pobočjih vlekel predvsem proti sosednji Begunjščici, se sedaj odpre tudi na druge strani neba. Do cilja imamo še približno 15 minut lahke grebenske hoje.