Bogatin od planinskega doma Savica
Bi radi preverili, kaj je ostalo od zlatorogovega kraljestva?
Bogatin se nahaja na zahodnem robu Komne in je prvi vrh v dolgi verigi Spodnjih Bohinjskih gora. Poleg Triglava in Pece je ena izmed naših širom Slovenije najbolj znanih mitskih gora. Z njim je povezana čudovita zgodba, v kateri nekateri vidijo vzporednice z izgonom iz raja, dokončni prepustitvi boju za materialni svet tudi na račun sočloveka in s tem izgubo vezi z notranjimi viri modrosti.
Zgodba govori o spretnem trentarskem lovcu zaljubljenem v lepo krčmarico. Njena lepota je slovela daleč na okoli, zavračala je številne snubce, dokler je ni bogati beneški trgovec premamil z darili. Izzvala je sicer sebi ljubega lovca, ki se je zato pognal v gore na lov za Zlatorogom. Njegovi rogovi so bili ključ do silnega zaklada, ki ga pod Bogatinom čuva stoglavi zmaj. Trentarski lovec je zalezoval hudo ranjenega Zlatoroga, še bi si lahko premislil, a ga je skušal zeleni lovec, ki je šel z njim. Zlatorog je bil v varstvu belih žena in si je s pomočjo triglavske rože opomogel. Trentarskega lovca je pahnil v prepad in šele spomladi ga je reka Soča naplavila s šopkom triglavskih rož v rokah. Zlatorog je v besu opustošil triglavsko pokrajino in se skupaj z belimi ženami za vedno izselil iz nje.
Bogatin je tudi izvrsten razglednik, čeprav nas iz Spodnje Komne s svojo podobo ne bo prepričal.
A na Bogatinskem sedlu pride njegova značilna piramidasta oblika do izraza. Na vrhu nam v oči najprej padejo bližnji vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora, Tolminski Kuk, Vrh nad Škrbino in Podrta gora. Ne spregledamo grebena, ki vijuga severno od Bogatinskega sedla in se zaključi z Lanževico. Jalovec in Mangart se skupaj dvigata daleč na severu. Nad vsemi gorami bedi visoki Triglav, okoli katerega se drenjajo Kanjavec, Rjavina, pred njimi Debeli vrh, pa Tosc, Draška vrhova in ostali ... Proti zahodi ne bomo spregledali Krnskega pogorja. Ne da se našteti vseh gora, ki se dvigajo povsod okoli nas.
Ne vidimo pa samo gora, temveč tudi vode. Bohinjsko jezero modri proti vzhodu. Pod Veliko Babo slutimo Krnsko jezero, daleč proti jugu pa bomo z nekaj sreče zagledali Jadransko morje. Kaj pa zaklad? Nabiramo ga ves čas vzpona na to mitsko goro, največja modrost pa ga je obdržati, ko se v dolini na nas zgrne teža vsakdana.
Zahtevnost: Zahtevna označena pot.
Oprema: Običajna pohodniška oprema.
Izhodišče: 653 m
Višina: 1977 m
Višinska razlika: 1324 m
Izhodišče: Vozimo se po gorenjski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Lesce in se preko Bleda in Bohinjske Bistrice zapeljemo do Ribčevega Laza. Tu zavijemo levo proti Ukancu. V Ukancu se držimo naravnost za slap Savico. Zapeljemo se do konca naše ceste. Parkiramo na velikem parkirišču ob planinskem domu Savica. Parkirišče je tekom glavne turistične sezone plačljivo.
Časi: Izhodišče - Bogatin preko Lepe Komne: 5 ur 30 minut. Krožni povratek preko Bogatinskega sedla in mimo Koče pod Bogatinom: 2 ure 45 minut. Krožni povratek preko Mahavščka in planine Govnjač: 3 ure 45 minut.
Sezona: Vsi letni časi. V zimskih razmerah je obvezna uporaba cepina in derez.
Vzpon: Mimo planinskega doma Savica stopimo na pešpot, ki nas vodi do Doma na Komni in do Koče pod Bogatinom. Po dobri minuti hoje pridemo do vhoda za pot do slapa Savica. Tu se držimo levo in sledimo planinskemu smerokazu za Dom na Komni. Hodimo po mulatjeri, ki se v okljukih večinoma zmerno vzpenja v sicer strmo gozdnato pobočje. Že visoko pod robom planote pešpot zavije desno v grapo imenovano Pekel. Pot kmalu ponovno zavije desno in se še naprej vzpenja v okljukih.
Višje gremo mimo manjšega spodmola z jamo. Še naprej se držimo naše poti. Nekaj minut hoje pod Domom na Komni gremo mimo razcepa za Črno jezero. Po nadaljnji dobri minuti hoje pridemo do naslednjega razpotja, kjer je levo Dom na Komni, gremo pa desno proti Koči pod Bogatinom. Sledita dve med sabo le nekaj minut oddaljeni razpotji, kjer se držimo desno. Naša pot se za drugim razpotjem položi in kmalu, po nekaj minutah hoje, pod sabo v prostrani kotlini planine Na Kraju zagledamo Kočo pod Bogatinom.
Na razpotju pri koči se držimo desno, že po nekaj minutah hoje pa pridemo naslednjega razpotja, kjer se držimo naravnost smeri za Bogatinsko sedlo. Pešpot se prečno vzpne čez razmeroma strma pobočja Srednjega vrha, pri tem pa po desni strani obide dolino Gracije. Pot se vzpne precej proti levi, kjer se povsem približna strmim pobočjem Bogatina. Sledi še ovinek v desno in pridemo na Bogatinsko sedlo.
Takoj na začetku se držimo leve in ne desne lepše in položnejše poti, ki Bogatin obhodi. Pot se prične hitro precej strmo vzpenjati v strmo in krušljivo steno. Je gruščnata in se moramo varovati zdrsa, pa tudi proženja kamenja. Pripelje nas na travnat in razgleden greben pod vršnim pobočjem Bogatina. Držimo se markacij, ki nas vodijo ob levem robu grebena. Sprva se vzpenjamo zmerno, nato pa postane vzpon strm, pot pa ponovno gruščnata. Napredujemo hitro in kmalu pridemo vrh gore.
Spust: Na izhodišče se vrnemo po isti poti.
Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.