Zgodovina in zanimivosti

Če se odločimo za dolg krožen povratek po gozdni cesti, gremo na vzhodnih pobočjih mimo ostankov cerkvice svetega Miklavža. Ob suši so tu romarji prosili za dež in bili uslišani, Valvasor pa pravi, da je pri cerkvici gozdiček, iz katerega ni mogoče vzeti lesa.

Če od razvalin potegnemo črto do samostana Stična, se na sredini sicer malenkostno prelomljene linije nahaja grad Turjak. Naključje ali še ena skrivnost Slivnice? Kdo bi vedel. Malo pred koncem poti gremo mimo kačaste smreke. Drevo raste tik ob cesti in sodi med izjemne naravne redkosti. V Sloveniji naj bi jih bilo v naravnem okolju le okoli deset.

Danes se črnih babur s Slivnice ne boji nihče več. Smejimo se vraževerju neukih prednikov, otrokom razlagamo, da leteti na metli ni mogoče in hkrati skrbno pazimo, da nas na poti skozi gozd ne ujame tema. Slivnica, čarovniška gora, je najlepša ponoči, ko se na njenih pobočjih čudimo odsevu polne lune na presihajočem jezeru. Le kje na tem svetu je še mogoče doživeti kaj takega?

Zahtevnost in oprema

Izlet na Slivnico je zlasti zaradi višinske razlike primeren za otroke stare od 4 do 5 let. Na vrhu se nahaja planinski dom. Do njega vodi gozdna makadamska cesta, s pomočjo katere si lahko pot na vrh občutno skrajšamo. Tako lahko Slivnico osvojijo tudi otroci stari od 2 do 3 leta ali mlajši. Pot je lahka in delno označena pot. Spodnji del poti je neoznačen, vendar dobro nadelan in ji ves čas zlahka sledimo. Med krožnim povratkom se ves čas držimo makadamske ceste, ki je markirana le v spodnjem delu. Običajna pohodniška oprema.

Višina in čas

Izhodišče: 652 m

Višina: 1114 m

Časi: Izhodišče – Slivnica: 1 ura 25 minut.

Kako do izhodišča?

Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu za Rakek, Unec in Cerknico. Nato se preko Rakeka zapeljemo do Cerknice, kjer na krožnem križišču pred mestom sledimo tabli za Dom na Slivnico, drugi izvoz. Po glavni cesti se peljemo skozi naselje. Ko naša cesta že v naselju zavije ostro levo, smo pozorni na tablo za Dom na Slivnici, 8 km. Tu zavijemo desno in na naslednjem križišču morda 50 metrov naprej levo proti Brezjem in tovarni Mineralki. Peljemo se mimo tovarne Mineralka in nato na križišču za Brezje-levo zavijemo desno ponovno za Dom na Slivnici.

Asfaltirana cesta se hitro prelevi v makadamsko. Po morda 100 metrih vožnje pridemo do prvega razpotja makadamskih gozdnih cest na desni strani. Tu parkiramo. Izhodišče je neoznačeno, a bomo na robu križišča opazili dobro nadelano pešpot, po kateri pričnemo s hojo.

Vzpon

S hojo pričnemo po pešpoti ob robu ceste, kjer smo parkirali. Sprva hodimo skozi gozd, nato pa se teren odpre. Pot nas vodi neposredno v breg, a je vzpon kljub temu zmeren in ne prestrm. Vzpenjamo se po ozkem travnatem pasu, ki višje postane razgleden. Nad travnatim pobočjem stopimo v gozd, kjer se pot nekoliko položi. Mimo posameznih jas, ki se počasi zaraščajo, pridemo do makadamske ceste, kjer nadaljujemo naravnost. Že po približno 10 metrih hoje pridemo do naslednje gozdne ceste.

Te ceste, ki se zložno vzpenja, se držimo kar nekaj časa, vse do markacije, ki nas usmeri desno preko električne ograde na širok pašnik. Sledimo markacijam, ki nas vodijo preko pašnega travnatega pobočja razglednega na jezero, Javornike in proti Snežniku. Višje, že pod kočo, pot zavije desno in nas mimo posameznih dreves hitro pripelje do Doma na Slivnici. Gremo preko terase doma. Na njenem koncu zavijemo levo na široke lesene stopnice, ki vodijo v gozd. Sledimo markacijam, ki nas preko makadamske ceste vodijo na pešpot v gozd. Po dobri minuti hoje pridemo na vrh Velike Slivnice.

Povezava do GPS sledi: GPS sled

Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.