Novice in dogodki
Za dodajanje v Planinsko knjižico morate biti prijavljeni. Prijavite se lahko s Facebook računom, Twitter računom ali e-mailom.

Postanite mojster planinske fotografije!

Nazaj

Jeterbenk s Slavkovega doma

23. avgust 2018

Dolga in zavita pot, ki nas vodi na Jeterbenk ni nič manj zamotana kot njegova v legende ovita preteklost. Le redkokateri hrib na Slovenskem je povezan s toliko zgodbami. Povratek je povsem nekaj drugega. Je hiter in preprost, vodi pa nas vrh ozkega in strmega jeterbenškega grebena, ki se kot zmajev hrbet vije gor in dol. In na njegovem koncu, tam kjer naj bi imel lintvern glavo, je pred stoletji, kot visoka krona, stal stolpast grad Jeterbenških vitezov, plemenitih Hertenbergov. Na vrhu se nahaja visok lesen križ, razgled pa se odpira predvsem proti severnemu predelu Savske ravni in na osrednje Kamniško-Savinjske Alpe nad njo. Proti vzhodu bomo opazili posamezne najvišje vrhove Posavskega hribovje in bližnji Šmarno goro in Grmado.

Zanimivosti

Jeterbenški vitezi so v ljudski spomin zapisani kot kruti roparji, kar verjetno drži. Taka je bila njihova služba, saj so se za svoje gospodarje, koroške kneze Spanheime, borili za oblast nad bodočo deželo Kranjsko. Pri tem so se vojskovali, kot so se pač vitezi v srednjem veku vojskovali. Ropali in požigali so posestva, pripadajoča sovražnemu zemljiškemu gospodu, se neposredno spopadali z njegovimi plemenitimi "roparji" in sem pa tja zasedli kakšen grad.

Ko je bila dežela osvojena in oblast združena pod žezlom koroških vojvod, ni bilo več potrebe po težko dostopnem, a lahko branljivem gradu vrh Jeterbenka. Nižje, na stranskem grebenu so pozidali nov, večji grad in stolp. Slednji še danes buri duhove, saj so ga vitezi, sicer nemškega porekla, poimenovali po slovensko Nebojse. Kje se je nahajal skrivnosti stolp, zgodovinarjem in arheologom do danes ni uspelo ugotoviti.

Vez z nasilnimi vitezi se kljub njihovemu davnemu izumrtju še ni pretrgala. Legenda pravi, da so na še danes živi kmetiji, ki se ji po domače reče Pri pojzderju, Jeterbenške z rezkim živžganjem opozarjali na morebitno nevarnost in seveda potujoče trgovce. Ime izhaja iz stare besede pozvizdar, kot se je včasih tudi reklo žvižgajočemu človeku.

Legende okoli roparske plemiške rodbine se končajo s cerkvico svetega Jakoba na Petelincu ter silnem zakladu, ki se je poslednjemu grofu in grofici Hertenberški za las izmaknil in potonil nazaj v globine Jeterbenškega hriba, kamor je bil pregnan zmaj, ki je svoj čas razgrajal okoli cerkve svete Marjete nad Žlebami.

 

Zahtevnost in oprema

Lahka označena pot. Izlet, kot je opisan, je v celoti je primeren za otroke stare 5 let ali več. Če želimo na Jeterbenk z mlajšimi otroki, se držimo smeri povratka, oziroma poti na Jeterbenk po grebenski poti. V tem primeru bodo izlet zmogli tudi otroci stari 3 leta ali več. Če želimo na Jeterbenk po še lažji poti, obhodimo greben po levi strani in se nanj povzpnemo mimo kapelice. Pri tem je dokaj strmih le zadnjih nekaj minut hoje. Otrokom lahko izlet popestrimo z bogatim zgodovinskim ozadjem hriba in še živimi legendami o roparskih vitezih in zmaju pri sveti Marjeti nad Žlebami. Dovolj bo običajna pohodna oprema, pozimi pa vseeno ne pozabimo na dereze.

 

Višina in čas

Izhodišče: 396 m
Višina: 774 m
Višinska razlika: 378 m

Časi: Izhodišče - Jeterbenk kot je opisano 2 uri 15 minut. Če gremo po direktni grebenski poti 1 ura 15 minut. Povratek po grebenu 45 minut.

 

Kako do izhodišča?

Iz primorske smeri se vozimo po severni ljubljanski obvoznici, kjer z vožnjo nadaljujemo proti šentviškemu predoru in Avstriji. V predoru se držimo smeri za Škofjo Loko in Medvode. Vozimo se proti Medvodam, a le do vasi Medno, kjer se zapeljemo levo mimo istoimenskega hotela do naslednjega križišča, kjer ponovno zavijemo levo. Te ceste se sedaj držimo skozi več vasi in ko pridemo skoraj do njenega konca smo pozorni na oznako, ki nas usmeri desno navzgor proti Slavkovem domu. Parkiramo na manjšem parkirišču na križišču pred omenjenim planinskim domom.

 

Vzpon

S hojo pričnemo po cesti, ob kateri smo parkirali. Že po nekaj 10 metrih hoje nas planinski smerokaz usmeri levo na kolovoz, ki se hitro prelevi v pešpot. Pripelje nas do razpotja, kjer nadaljujemo levo po ožji makadamski cesti. Sprva je dolgo časa povsem položna, nato pa se prične vzpenjati. Vzpon je na posameznih mestih dokaj strm in ko gremo mimo razgleda levo smo takoj za njem pozorni na markacijo, ki nas usmeri desno v gozd. Zmerno vzpenjajoča pešpot nas v nekaj minutah pripelje do naslednjega razpotja, kjer se držimo smeri za Petelinc in Jeterbenk - grebenska pot.

V dobri minut pridemo do naslednjega razpotja, kjer se držimo smeri za Petelinc. Pot se zmerno spušča in nas pripelje do samotne podružnične cerkvice svetega Jakoba. Gledano iz smeri prihoda zavijemo tik pred cerkvijo ostro levo nazaj. Pot se ponovno zložno spušča in se spusti do gozdnega kolovoza. Po njemu se še naprej spuščamo skozi gozd. Ko pridemo v manjšo dolinico smo pozorni na tablo številka 2 učne poti Žlebe - Jeterbenk. Nahaja se levo v gozdu. Tu stopimo na pešpot, ki nas bo pripeljala do znamenite cerkve svete Marjete. Pri cerkvi nadaljujemo s hojo po makadamski cesti pod staro kaščo. Višje v gozdu se naša pot razcepi. Naravnost je smer za Katarino, držimo pa se desno Poti roparskih vitezov in učne poti Žlebe - Jeterbenk.

Sprva zložna pot se prične srednje strmo vzpenjati in nas v levem ovinku pripelje do poti, ki je nižje vodila naravnost proti Katarini. Po krajši hoji skozi gozd gremo preko razglednega travnika in ponovno v gozd, kjer se priključimo makadamski cesti, ki nas pripelje do razpotja vrh razglednega grebena nad Katarino. Zavijemo levo v gozd mimo kapelice. Zložen in ozek makadam nas v nekaj minutah pripelje do vikenda za katerim stopimo na strmo pešpot, ki nas v nekaj minutah pripelje na vrh Jeterbenka.

 

Sestop

Vračamo se po grebenu Jeterbenka. Pot se občasno dokaj strmo spušča, se položi pa zopet kratko povzpne. Ves čas nas vodi vrh strmega in ozkega gozdnatega grebena. Na posameznih mestih se odpre razgled zlasti proti Ljubljani. Spustimo se do prvotnega razpotja - zadnjega razpotja na poti k Petelincu, kjer zavijemo desno in se po prvotni poti vrnemo na izhodišče.

Galerija

GPS

Panorama

Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.

Galerija slik