Novice in dogodki
Za dodajanje v Planinsko knjižico morate biti prijavljeni. Prijavite se lahko s Facebook računom, Twitter računom ali e-mailom.

Postanite mojster planinske fotografije!

Nazaj

Ideja za planinski izlet 10: Krvavica iz vasi Loke

26. junij 2018

Krvavica je resnično posebna, a precej prezrta gora. Če se ne bi skrivala v temnem ozadju višjih vrhov, bi s svojo podobo zagotovo vedno znova pritegnila poglede po štajerski avtocesti drvečih potnikov. Če vemo, kam pogledati, jo bomo uzrli. Sicer pa ne, ker je dobro je zamaskirana v senci temnih pobočij. Povsem drugačna je zgodba, ko se preko vasi Loke peljemo proti izhodišču. Čudimo se njenemu videzu, saj se zdi kot ogromna skala, okoli katere čas teče drugače. Kot da bi njen graditelj, ves neučakan, hitel kazat svojo mojstrovino širnemu svetu in posadil goro med Kozico in Brložen kar neposredno iz pradavnine v sedanjost.

Naravoslovci so nekoliko bolj prizemljeni. Sicer pravijo, da Krvavica je slikovita, a pravijo tudi, da je Krvavica kamniti čok iz triasnega apnenca, ki je na jugu obdan s triasnim dolomitom in tufnim skrilavcem, na severu pa s krednim glinastim skrilavcem in oligocenskimi kamninami ... Zelo suhoparno, morda celo nekoliko dolgočasno, a hkrati tudi pojasnijo, od kje gori ime. Na zahodni strani Krvavice so do 150 metrov visoke prepadne stene, ki zaradi velikih količin železa rdeče krvavijo. Stene, ki so domovanje redkih ptic, si bomo najlažje ogledali med krožnim povratkom pozimi, ko drevje odvrže listje.
 

Druga zgodba o izvoru imena gore je precej bolj kruta, saj ga povezuje z usodo Veronike Deseniške. Pod Krvavico je že v rimskih časih preko prelaza Presedlje vodila cestna povezava med Emono in Celeio. Pot, ki se je ohranila še v srednji vek je varoval danes že izginuli grad Ojstrica. Po ukazu Hermana II Celjskega, očeta Friderika II, so Veroniko zaprli ravno v omenjeni grad in jo v njem umorili. Ljudsko izročilo je zgodovinska dejstva nekoliko priredilo in govori, da so Veroniko vrgli preko prepadnih sten, ki so napojene z njeno krvjo pričele krvaveti. Legenda govori, da lahko od takrat ob mesečnih nočeh še dandanes vidimo belo ženo, Veroniko, ki hodi sedet na skale nad visokimi stenami.

Družinski izlet: Spodaj opisana pot ni primerna za mlajše otroke, saj se pot večinoma dokaj hitro vzpenja, proti vrhu pa je na krajšem odseku tudi nekoliko izpostavljena. Tudi plezanje skozi naravno okno bo za mlajše otroke prezahtevno. Če želimo kljub temu na Krvavico, se raje zapeljemo do konca ceste, ob kateri bi sicer parkirali. Po dobro vzdrževani gozdni makadamski cesti se bomo vozili približno 5 kilometrov in tako premagali skoraj 400 metrov višinske razlike. Cesta nas pripelje pod južna pobočja Kravice, kjer se razširi v široko parkirišče. Vzpon je iz te smeri dokaj strm, a povsem nezahteven, premagati pa moramo samo približno 100 metrov višinske razlike. Pot, ki je primerna za otroke, stare 3 leta ali več, nam bo vzela približno 30 minut zmerne hoje.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Izhodišče: 414 m
Višina: 909 m
Višinska razlika: 495 m

Izhodišče: Vozimo se po štajerski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Vransko in z vožnjo nadaljujemo proti Celju. Po nekaj kilometrih zavijemo proti Ojstriški vasi in Taboru. Najprej se vozimo skozi Ojstriško vas do naselja Tabor, kjer z vožnjo nadaljujemo proti vasi Loke. V Lokah pridemo na križišče, kjer gremo naravnost (levo Zajčeva koča) in cesti sledimo do naslednjega križišča, ki se nahaja za vasjo Loke. Tu gremo naravnost v smeri "Presedle". Vozimo se po cesti in smo pozorni na manjše parkirišče na desni strani ceste. Prepoznali ga bomo tudi po planinskem smerokazu in informativni tabli o naravnem spomeniku Krvavici.

Časi: Izhodišče – Krvavica: 1 ura 20 minut. Krožen povratek na izhodišče po makadamski cesti: 1 ura 20 minut.

Sezona: Vsi letni časi.

Vzpon: Prečkamo cesto in pričnemo z vzponom po markirani pešpoti. Zmerno se vzpenjamo skozi gozd. Naše poti se držimo ves čas vse do vrha. Višje pridemo na sedlo, kjer se teren kratko položi, a se prične pot hitro ponovno vzpenjati. Tudi tu je vzpon večinoma zmeren, srednje strm. Vzpenjamo se po severnih sicer precej strmih pobočjih gore, pot je speljana v okljukih in nas vodi skozi dokaj gost gabrov in bukov gozd. Pod naravnim oknom postane vzpon strm in pot sem pa tja nekoliko izpostavljena, zato si med hojo po potrebi pomagamo z rokami. Okno je varovano s skobami in jeklenico. Nad oknom nas strma pot pripelje na vrh grebena, kjer se teren položi. Tu imamo do vrha z vpisno skrinjico le še nekaj minut hoje.

Sestop: S hojo nadaljujemo naprej po grebenu. Hitro se spustimo do klopi na razglednem robu gore. Še naprej se držimo naše poti, ki se prične hitro strmo spuščati po južnih pobočjih gore. Spust ni dolg, vzame nam morda 10 minut časa, pridemo pa do parkirišča, kjer se nahaja klop, informativna tabla o naravnem spomeniku Krvavici in razpotje za Čemšeniško planino in Zajčevo kočo. S hojo nadaljujemo desno po makadamski cesti. Te ceste se držimo vse do izhodišča. Med povratkom se v zimskih mesecih odpre lep razgled na visoko prepadno in rdeče obarvano steno Krvavice. V poletnih mesecih bomo steno najlepše videli pri Koči pod steno. Nahaja se že precej blizu izhodišča, desno nad našo makadamsko cesto.

 

GPS

Panorama

Galerija slik