Novice in dogodki
Za dodajanje v Planinsko knjižico morate biti prijavljeni. Prijavite se lahko s Facebook računom, Twitter računom ali e-mailom.

Postanite mojster planinske fotografije!

Gorski vodnik

Gorski vodnik

Brezplačna mobilna aplikacija Gorski vodnik je namenjena ljubiteljem gora, ki želite povečati svojo varnost.

Prenesi

Ideja za družinski izlet 50: Kapelski vrh po Atilovi poti

05. maj 2017

Po legendi se je na Kapelskem vrhu po vračanju z enega od bojnih pohodov ustavil Atila in iz gradu v odmaknjeni dolini pregnal dotedanjega graščaka Kocjana. V bližini si je postavil zakladnico s trojnim obzidjem in termalno kopališče. Tu je nato Atila vladal do svoje smrti. Tako pravi ljudski spomin.

Zgodovinarji trdijo, da Hun tu ni prebival, temveč je bil sorazmerno majhen grad bivališče vitezov iz Murščaka. Dva od njih, Ulrik in Gundaker, sta se podala celo na križarski pohod v Sveto deželo in se udeležila bitke pri Damietti. Najbolj znan prebivalec gradu pa je vojskovodja Ivan Kacijanar, ki je slabi dve stoletji kasneje postal celo kranjski deželni glavar. Čeprav se prve omembe gradu nanašajo na vire iz srednjega veka, skromni ostanki viteške utrdbe pričajo o njeni precej daljši zgodovini. S svojimi še vedno dobro vidnimi obrambnimi jarki bolj kot na srednjeveški grad spominja na utrjeno staroslovansko gradišče. In od tu do Atile in njegovih bojevnikov res ni več daleč. Komu torej verjeti? Kraju, kjer stoji grad, se pravi Atilova oziroma Šutjova graba. Dolgo časa se je je držalo prekletstvo, ki pa se je končalo, ko so iz ostankov gradu zgradili cerkev Marije Magdalene na Kapeli, mimo katere nas vodi pot. Le-ta je najvišji vrh Radgonsko-Kapelskih goric z razgledom, ki seže daleč naokoli. Ob sončnem in jasnem vremenu celo do Blatnega jezera.

Otroci: Pot je zaradi svoje dolžine primerna za otroke stare od 3 do 4 leta. Je izrazito nezahtevna in jo bodo velik del prehodili tudi mlajši. Pot je opremljena s tablami, ki zelo zanimivo in v prvi osebi opisujejo življenje Hunov in Atile. Z njimi bomo otrokom zlahka razburkali domišljijo in vzbudili zanimanje za starodavno zgodovino krajev, skozi katere hodimo.

Zahtevnost: Lahka označena pot.

Oprema: Običajna pohodniška oprema.

Najvišja točka na poti: 312 m

Višina izhodišča: 208 m

Izhodišče: Vozimo se po štajerski avtocesti. Zapustimo jo na izvozu za Svetega Jurija ob Ščavnici. Nato nadaljujemo proti Radencem. Cesta nas pripelje na Kapelski vrh, kjer nadaljujemo levo. Vozimo se skozi naselje Paričjak. Ko tabla označi konec naselja Paričjak nekaj 100 metrov naprej, zavijemo levo na prvo cesto. Po slabih dvesto metrih naprej pridemo do velikega pokopališča z visokim križem. Tu parkiramo.

Časi: Izhodišče - Atilov grad: 1 ura.

Vzpon: S hojo pričnemo proti slepi cesti, kamor nas tudi usmeri smerokaz Atilove poti. Po krajši hoji skozi gozd gremo mimo dveh hiš, nato pa nas smerokaz usmeri v gozd na široko pešpot. Višje se pot vzpenja nekoliko strmeje, a že po nekaj minutah pridemo na lokalno cesto, kjer nadaljujemo naravnost. Cesta nas vodi skozi naselje Paričjak in zatem skozi naselje Kapelski vrh. Hodimo proti veliki cerkvi svete Marije Magdalene, ki jo vidimo naravnost pred sabo. Na križišču pod cerkvijo stopimo na ozko asfaltirano pešpot, ki nas med vinogradi pripelje do cerkve na razglednem vrhu Kapela.

Pri cerkvi zavijemo levo navzdol na makadamsko cesto, po kateri se spustimo do ozke asfaltirane ceste. Tu nadaljujemo desno navzdol. Ceste se držimo naravnost do makadama, kjer se ponovno držimo naravnost. Spustimo se v široko dolino. Na dnu doline na ovinku opazimo smerokaz Atilove poti, ki nas usmerja preko travnika do roba gozdička, kjer se nahaja velika tabla, ki označuje Atilov grad. Do njega se povzpnemo naprej po kolovozu. Po približno 20 metrih zavijemo v pobočje in se povzpnemo na ostanke srednjeveškega gradu, v katerem je po legendi prebival Atila.

Povezava do GPS sledi: GPS sled

Družinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.

Galerija slik