Zanimivosti in zgodovina

Zahodni vrh, tisti, ki ga prvega prehodimo, so si kasneje za svoje domovanje izbrali Zreški vitezi. Ime njihovega gradu Freudenberg je posebna uganka. Nekateri pravijo, da izhaja iz imena kraja Zreče, nad katerim je gospodoval. Vitezi, sicer nemškega porekla, naj bi si napačno tolmačili ime Zreče, ki naj bi po njihovem prihajalo iz sreče, pa so potem grad in hrib poimenovili Freudenberg, Srečen hrib. V resnici ime Zreče pomeni obrežje, torej z reke, oziroma tudi s potoka, ob katerem se je naselje nahajalo. Pa vendar, ali so bili Zreški vitezi res tako nevedni ali pa so bili le zadnji člen v tisočletja dolgi poselitveni verigi Brinjeve gore? Očitno ljudje že od pradavnine naprej na gori niso iskali le zatočišča pred zunanjimi nevarnostmi, temveč so skupaj z njo tudi stremeli k nebu.

Glede na to, da je bila Brinjeva gora v svoji dolgi zgodovini vedno tudi kraj čaščenja naravnih sil, je morda ključ do njene skrivnosti ravno v rastlini, po kateri je poimenovana. V antiki so imeli navado, da so posameznim božanstvom posvečali aromatične rastline, kar brin vsekakor je. Kakorkoli, gora vitezom z gradu Freudenberg ni prinesla sreče. Po sicer skopih pisnih virih lahko sklepamo, da so vitezi svojo gospostvo zelo hitro zapravili, grad pa je bil konec srednjega veka razvaljen. Na Brinjevo goro vodi tudi plezalna smer imenovana Boštjanova pot.

Zahtevnost in oprema

Pot je označena in nezahtevna. Potrebovali boste običajno pohodno obutev. Izlet je primeren za družine z otroki starimi 3 do 4 leta ali starejšimi. Velik del poti poteka po asfaltirani ali makadamski cesti. Strm je le krajši del pešpoti pod grajskim gričem. Tu otrokom pomagamo pri hoji, po potrebi tudi z nošenjem. Če se je izkaže za potrebno, lahko pridemo po otroke vse do razpotja pod Goliko tudi z avtomobilom. Otrokom bomo na poti zlahka razburkali domišljijo in radovednost s pripovedmi o Brinjevi gori in njenih prebivalcih. Zadnji naseljenci so bili vitezi z gradu Freudenberg. Pri cerkvi Matere Božje se nahaja park šestih starih dreves, ki je še posebej primeren za oddih v poletni vročini.

Višina in čas

Višina: 630 m
Višina izhodišča: 403 m
Višinska razlika: 227 m
Časi: Izhodišče - Brinjeva gora: 45 minut, krožen povratek Brinjeva gora – izhodišče: 45 minut.

Kako do izhodišča?

Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu za Slovenske Konjice, Poljčane in Zreče. Skozi Slovenske Konjice se zapeljemo proti Zrečam. Držimo se smeri za industrijsko cono in glavne ceste. Pozorni smo na križišče, kjer je na levi strani znak za Mercator, desno pa smer za športno dvorano, gasilski dom, osnovno šolo, Swatycomet in Unior-upravo. Tu zavijemo desno. Peljemo se mimo moderne cerkve in Uniorja ter prečkamo Dravinjo. Takoj za mostom ponovno zavijemo desno. Zapeljemo se še morda 20 metrov in parkiramo levo na parkirišču. Ob križišču, poleg parkirišča, bomo opazili tudi turistične oznake za cerkev Matere Božje na Brinjevi gori, ki jim sledimo naprej po Zlakovški cesti, ob kateri smo parkirali.

Vzpon

S hojo pričnemo po cesti, ob kateri smo parkirali, držimo pa se je kar nekaj časa. Vzpon je zložen. Višje pot postaja vedno bolj razgledna predvsem proti Konjiški gori in Stolpniku ter  tudi proti Lindeku in Stenici. Cesta nas pripelje do vasi Brinjeva gora, kjer nas lesen smerokaz usmeri proti cerkvi Matere Božje.

Položna cesta nas pripelje do križišča, kjer nas smerokaz na kozolcu usmeri naravnost na vzpenjajočo makadamsko cesto. Že po nekaj metrih hoje smo pozorni na markacijo, skrito levo v gozdu. Je na kamnu precej zakritem s podrastjo in jo zlahka spregledamo. Stopimo v gozd in se pričnemo strmo vzpenjati. Slabo nadelana pešpot, na kateri pogrešamo več markacij nas vodi v strmo pobočje. Višje se obrne desno in položi in že smo pri skromnih ostankih obzidja srednjeveškega gradu Freudenberg. Obzidje obhodimo po desni strani.

Še vedno strma pot se nad njem obrne levo in nas preko skale pripelje na vrh grajskega grebena, kjer lahko vidimo skromne obrise nekoč ozkega, dolgega in močno utrjenega gradu. Gremo preko grebena in se spustimo v verjetno nekoč obrambni jarek gradu, kjer se nahaja skalnata pregrada. Pot nas hitro pripelje do gozdnega kolovoza, ki ga prečkamo in gremo naprej v breg mimo razpela. Za njim gre levo plezalna Boštjanova pot, 25 minut, mi pa stopimo na široko in dobro nadelano pešpot, ki nas v nekaj minutah pripeljejo do cerkve Matere Božje.

Sestop

Stopimo na makadamsko cesto, ki vodi mimo cerkve in lesenega poslopja ob njej navzdol. Spustimo se do sedla, kjer je razpotje, a se držimo naravnost. Po dobrih dveh minutah pridemo na vrh Golika, kjer se nahaja cerkev svete Neže. Za cerkvijo gre pot naprej proti Oplotnici. Po isti poti se vrnemo do razpotja na sedlu, kjer nadaljujemo levo. Gremo mimo hiše na razglednem robu, nato pa nas markacije pripeljejo v gozd in do označenega razpotja, kjer stopimo na pešpot po kateri se spustimo do stare domačije na razglednem oblem grebenu. Na križišču pri domačiji nadaljujemo desno in po nekaj minutah hoje pridemo do naslednjega križišča in prvotne poti, po kateri se vrnemo na izhodišče.

Povezava do GPS sledi:  GPS sled

Planinske izlete pripravlja Matej Poljanec, urednik spletne strani vnaravi.si.